Kurator: Dušan Dovč
Produkcija: SCCA-Ljubljana 2008
Dolžina: 47 minut

Performans za/pred kamero – pa naj bo to režiran dogodek ali le spontani pripetljaj brez jasnega vsebinskega središča – določa oddaljenost časa in prostora. Na teh dveh točkah postane performans znotraj video umetnosti najbolj fluiden.
Duba Sambolec in Nataša Berk fluidnost omejita s trenutnim, konkretnim časom in prostorom. Ideja videov Collectors #3 in Törpe je zabeležena tukaj in zdaj: kot obred čiščenja telesa, ki označuje tudi vse bolj prisoten kult telesnosti in estetiko lepega.
Nataša Skušek in Polonca Lovšin se pred tem diktatom zatečeta med spomine: v spontanost počitniškega brezdelja, zabeleženega ironično in humorno (Prosti čas), in v nostalgijo (Ulica: Vedno boljša).
Nostalgija in spontanost sta v video delu Eme Kugler Tajga odstopili prostor režiji in bolj kompleksni in narativni vsebini. Performans zdaj čas in prostor realnosti zanika tako, da ustvari nov, imaginaren čas in prostor.
Čeprav video beleži performans avtoritarno, saj s prenosom na gibljivo sliko teatralna živost umanjka, video performansu nudi izdatno mero svobode prav takrat, ko se čas in prostor širita onkraj, v novo realnost, v novo konstrukcijo.

Konkretno

Nataša Berk, Törpe, 1′
N. B., 2006

Duba Sambolec, Collectors #3, 30’41”
KIT, Trondheim, Norway, 2002
Performerki: Nataša Skušek, Duba Sambolec
Montaža: Øyvind Rune Stålen

Spomin

Polonca Lovšin, Ulica: Vedno boljša, 1’25”
P. L., 2002
Zvok: tosca/Suzuki

Nataša Skušek, Prosti čas, 6′
N. S., 2007

Konstrukcija

Ema Kugler, Tajga, 8′
Forum Ljubljana & VPK, 1996